NA ZMAGOVALNEM ODRU

TOMOS ZMAGOVALEC

ZMAGOSLAVNI ZAČETKI

Puch 250 SGSS

Že leta 1956 so v Tomosu oblikovali svojo ekipo dirkačev, ki se je še isto leto udeležila mednarodne dirke v Leningradu in osvojila prvo mesto v razredih 125 cm3 in 250 cm3. Tekmovalci z motornimi kolesi Puch 250 SGSS so na jugoslovanskih motociklističnih dirkah zmagovali v razredu do 250 cm3 še v letih 1961/62, ko se je Tomos že preusmerjal v tekmovanja z motornimi kolesi prostornine do 50 cm3.

RAZVOJ LAŽJIH DIRKALNIKOV

Tomos Colibri 

Na Tomosovo pobudo so leta 1959 prav na mednarodnih moto dirkah v Portorožu uvedli posebno kategorijo motornih koles prostornine do 50 cm3. Dirkalni Tomos Colibri je bil pionir cestno-hitrostnih dirk v tem razredu in je na tej dirki zmagal s povprečno hitrostjo 93 km/h. Naslednje leto je Tomosov moped v svojem razredu zopet zmagal, na dirkah pa je uspešno nastopal tudi v konkurenci razreda 125 cm3.

PRVI ZMAGOVALEC V TUJINI ...

Colibri Special 

Tomosova ekipa se je leta 1960 prvič udeležila motorističnih dirk v tujini. 50-kubični dirkalnik so preizkusili na dirki Moto-Cup v Hockenheimu, ki je bila razpisana prav za mopede tega razrede. Na dirki so lahko na evropskih mopedih nastopali le nemški dirkači in zmaga, ki jo je med 32 tekmovalci in 5 znamkami dirkalnikov, dosegel Heinrich Rosenbuch na Tomosovem Colibriju – Special, je bila prvovrstna senzacija (D5).

... NI BIL ZADNJI.

Dirkalnik D5 

Slabo leto kasneje je dirka v Hockenheimu že štela za evropski pokal mednarodne motociklistične zveze FIM, na njej pa so lahko nastopili tudi dirkači iz drugih držav. Tudi na tej dirki je leta 1961 zmagal Tomosov dirkalni moped D-5, ki ga je vozil Miro Zelnik. Zaradi velikega zanimanja za dirkalna motorna kolesa prostornine 50 cm3 doma in v tujini so v Tomosu leta 1962 izdeleli prvo serijo dirkalnih motornih koles tipa D-5, jo leta 1964 še posodobili, naslednje leto pa je bil moped deležen večjih konstrukcijskih sprememb. Leta 1964 je Tomos osvojil naslov državnega prvaka Nizozemske, 1965 pa Švedske. V kategoriji do 50cm3 so Tomosovi dirkači v Jugoslaviji osvajali naslove državnih prvakov nepretrgoma od leta 1962 do 1974.

NOVA PRAVILA, NOVI DIRKALNIK

D6S 

Mednarodna motociklistična zveza je za sezono 1969 omejila najmanjšo dovoljeno težo dirkalnih motornih koles na 60 kg in največje število prestav na 6. Temu so se v Tomosu prilagodili z razvojem novega dirkalnega motornega kolesa D-6-S. Tomosova ekipa je z novim dirkalnikom nastopala na državnem prvenstvu Jugoslavije že leta 1968, leto kasneje se je udeležila tudi dirk za svetovno prvenstvo. Italijanski voznik Gilberto Parlotti je z njim leta 1969 in 1970 osvojil italijansko državno prvenstvo. Prav tako je leta 1970 Tomos osvojil naslova državnih prvakov v cestnohitrostnih motorističnih dirkah Švedske in Finske (D6-st.24 do Cross Senior).

RAZVIJANJE NOVEGA ZMAGOVALCA

Potem, ko je leta 1975 po 13 letih Tomosu naslov državnega prvaka odvzel nemški Kreidler, so v Tomosu nekaj let razvijati nova cestnodirkalna motorna kolesa. “Specialke”, kot so jih imenovali, so dopolnjevali in izpopolnjevali od modela GP (grand prix) 75 (leto), GP 77, GP 78 do modela GP 79, ki je na testiranjih na letališču Grobnik dosegel najvišjo hitrost okoli 204 km/h, a ga zaradi izboljšav, ki po predpisih niso bile veljavne, na dirkah niso smeli uporabiti. (DMS GP75 do GP79) Evropski prvak. Dirkalnik DM GP Tomosova vlaganja v raziskave in razvoj so obrodila sadove leta 1982, ko je dirkač Zdravko Matulja z novim dirkalnim strojem DM GP osvojil naslov evropskega prvaka v razredu do 50 cm3. V tem obdobju se je tovarna uradno že umaknila s tekmovanj, vendar je v sezonah 1982 in1983 finančno in materialno še podpirala dirkača Matuljo.Sezona 1983 je bila tudi zadnja, ko je na dirkah za svetovno prvenstvo motornih koles sodeloval razred s prostornino motorja do 50 cm3 (DM GP).